Radi bi vas spomnili, da je bil v letu 2023 sprejet nov Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen (Uradni list RS, št. 84/23, 98/23 in 47/24 – popr., pravilnik), uporabljati pa se je pričel 1. avgusta 2024, kar je prineslo nove obveznosti za podjetja.
Preverite ali zaposleni izvajajo opravila pri katerih so prisotne ena ali več vrst spodaj navedenih obremenitev:
Telesne obremenitve, ki jih je potrebno upoštevati:
- Ročno dviganje, držanje in prenašanje bremen (primeri: vstavljanje kosov v stroj, pretovarjanje paletiranega blaga, …)
- Ročna vleka in potiskanje bremen (uporaba ročnih vozičkov, paletnih vozičkov …)
- Ročni delovni procesi (montažna dela, spajkanje, rezanje, barvanje, lakiranje …)
- Uporaba celotne telesne moči (delo z verižnimi žagami, vgradnja oken, montažno delo, …)
- Premikanje (gibanje) telesa (hoja in vzpenjanje po stopnicah, selitve…),
- Prisilna drža telesa (dela za tekočim trakom, montaža stropa, suha gradnja, dela v čepečem položaju…)
Kaj to pomeni za delodajalce, kjer je prisotno premeščanje bremen in druge fizične obremenitve pri delu?
Delodajalci morate na novo oceniti tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj in po potrebi določili preventivne ukrepe. Kadar se v delovnem procesu zazna ročno premeščanje bremen (npr. premikanje, nošenje materiala ipd.), mora delodajalec s presejalnim testom ugotoviti ali obstaja tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj. To je prvi potreben korak. Ta test lahko delodajalec izpolni tudi sam, oceno tveganja pa lahko izdela samo strokovni delavec za področje varnosti pri delu oz. podjetje z dovoljenje za opravljanje tovrstnih nalog. Vključiti je potrebno tudi izvajalce medicine dela.
Izvedba presejalnega testa
Presejalni test je namenjen temu, da boste ugotovili ali telesne obremenitve različnih vrst na delovnem mestu sploh obstajajo in se izvede na obrazcu iz Priloge 2 pravilnika. Lahko se uporabi tudi presejalni test iz druge primerljive metode. Če sta s presejalnim testom doseženi dve točki, je potrebno izdelati oceno tveganja. V ocena tveganja se mora obvezno upoštevati vse ugotovljene dejavnike tveganja iz Priloge I. Pri tem se lahko uporabijo metode, ki so objavljene na osrednjem državnem portalu in na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: https://vzd.mddsz.gov.si/varnost-in-zdravje-pri-delu/spletne-aplikacije/ocena-tveganj-bremena
Presejalni test vsebuje kontrolni seznam, ki opisuje šest vrst fizičnih obremenitev in navaja primere za lažjo razvrstitev. Za vsako vrsto obremenitve se je treba odločiti, ali delovno opravilo sploh »zahteva« to vrsto obremenitve. »Zahteva« pomeni, da je po vaši oceni v delovno opravilo treba vložiti neko obliko telesnega napora (npr. klečanje ali dviganje bremen).
Ocena tveganja in podlage za ukrepe
Za ocenjevanje in pripravo ocene tveganja se lahko uporabi metoda iz Priloge 3 pravilnika ali katera koli druga primerljiva metoda, s katero se zagotavlja vsaj tako raven varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, kot bi jo zagotovili z upoštevanjem ukrepov na podlagi ocene tveganja po metodi iz Priloge 3 pravilnika.
Če presejalnega testa še niste izpolnili, priporočamo, da to naredite čim prej, saj je prehodno obdobje že poteklo. Na podlagi rezultatov presejalnega testa bo razvidno (doseženi 2 točki) ali mora biti izdelana tudi ocena tveganja.
Pred ocenjevanjem je ključno, da se pripravi čim več potrebnih podatkov, zlasti glede delovnih opravil, kot so:
- kolikokrat mora delavec dvigniti breme,
- koliko znaša masa bremena v kilogramih,
- koliko časa je breme treba držati,
- na kolikšno višino ga je treba dvigati,
- koliko metrov znaša razdalja, na kateri se bremena prenašajo,
- ali se breme prenaša po ravnem ali po stopnicah,
- kakšna je pri tem prisilna drža (roke nad višini ramen, stran od telesa ..)
- nosilnost ročnih vozičkov, tipi opreme …
Nepoznavanje ocenjevanih opravil lahko vodi do napačnih ocen in posledično določanje napačnih ukrepov. Za samo ocenjevanje je potrebno poleg ustreznih podatkov tudi opazovanje delovnega procesa, zato se ocena na daljavo ne more izdelati.
Ocena tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen mora vsebovati zapis o imenu in ključnih kazalnikih izbrane metode za ocenjevanje tveganja, ugotovljenih dejavnikih tveganja iz Priloge 1 pravilnika, rezultatih meritev merljivih dejavnikov tveganja (na primer čas, masa, frekvenca, sile, toplotne razmere, ocenjeni stopnji tveganja in ukrepih za odpravo oziroma zmanjšanje prisotnih tveganj. Bodite pozorni, da boste imeli oceno tveganja z vsemi poglavji in ne le kratko omembo v drugih dokumentih. (primer pomanjkljive ocene, kjer je ročno premeščanje le na kratko omenjeno med ostalimi nevarnostmi: »ročno premeščanje bremen – je prisotno, tveganje srednje«)
Kaj lahko storite ko izračun pokaže presežene stopnje obremenitve?
V oceni tveganja je potrebno v tem opredeliti ukrepe, ki so lahko tehnični, organizacijski ali kadrovski. Upoštevajte vrstni red ukrepov za varnost in zdravje pri delu. Tehnični ukrepi imajo prednost pred organizacijskimi ali kadrovskimi ukrepi. V primeru, da ukrepa ne moremo takoj izvesti, se napiše časovnica z ukrepi. V praksi so smiselne ali potrebne tudi kombinacije več ukrepov:
- Med tehnične ukrepe uvrščamo npr. spremembo delovnega postopka, ustrezna prilagoditev delovnega mesta, da se izboljša delavčeva telesna drža pri delu, ergonomsko zasnovo, vpeljavo dvižne opreme, kot so dvigala, žerjavi, dvižni trak, platformni vozički, platforme s škarjastim dvigom, viličarji na motorni pogon, odre za premeščanje bremen v višino nad rameni delavca, hidravlična dvigala za dviganje bremen na police, razni manipulatorji, električni stopniščni voziček, stopniščni vzpenjalnik, paletnik in eksoskelet (naprava za dviganje, ki jo delavec obleče), vakuumska prijemala ipd.
- Organizacijski ukrep: ureditev časa za sproščanje, delovni postopki, organizacija dela, tudi rotacija ali prerazporeditev delavcev, če je to izvedljivo.
- Kadrovski npr. usposabljanje, izobraževanje, osebna zaščitna oprema, dodatne zaposlitve.
Preverite ali lahko v delovnem okolju že vpeljete enostavne izboljšave, kot so ureditev tal, kjer se potiska/vleče vozičke in drugo opremo, prilagoditev delovne višine vrsti delovne naloge, preprečevanje nagibanja trupa naprej ali vstran …Izredno pomembno je tudi kakšna orodja se uporabljajo pri delu. Le to naj bo ima mehka držala, da ročaji ne pritiskajo na različne strukture dlani, odsvetuje se uporaba orodij, katerih držala končajo v dlani, orodja oz. pripomočki, ki se med delom pogosto uporabljajo, naj se hranijo naravnost pred delavcem, na dosegu iztegnjene roke, skrbite za redno vzdrževanje orodij, saj topa oprema terja uporabo večje sile.
Posvetovanje z delavci, usposabljanje
Delavce, ki ročno premeščajo bremena, je potrebno tudi ustrezno teoretično in praktično usposabljati, kar je že obstoječa zakonska zahteva, kot tudi glede posvetovanja glede ocene tveganja. Preverite z vašimi strokovnimi delavci ali je potrebno dopolniti programe usposabljanja za varno delo.
Kaj morate storiti?
Priporočamo, da se čim prej obrnete na strokovne delavce, ki pri vas opravljajo storitve s področja varnosti pri delu, saj bo morda poleg dokumentacije potrebno poiskati in vpeljevati rešitve, ki terjajo tako denarna sredstva kot tudi čas.
Priloge:
- presejalni test
- digitalna gradiva Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost: https://vzd.mddsz.gov.si/varnost-in-zdravje-pri-delu/spletne-aplikacije/ocena-tveganj-bremena
